Kendo (剣道) je japonsko mečevanje z dolgo tradicijo, pri katerem uporabljamo bambusov meč – shinai (竹刀) in zaščitno opremo – bogu (防具). Močno so poudarjena pravila obnašanja – rei-ho(礼法), razvoj pozitivnega borbenega duha ki, kiai (気・気合い), spoštovanje do partnerja/nasprotnika in stremljenje k plemenitosti. Kendo je borilna veščina, je pot, ni le šport, je način življenja. Leta 1975 so pri Japonski kendo zvezi predstavili naslednji koncept veščine:
Kendo je oblikovanje osebnostnega značaja z uporabo načel mečevanja.
Namen treniranja kenda je:
uriti um in telo,
vzgajati energičen, borben duh
ter skozi pravilno in strogo učenje
stremeti k izboljšanju umetnosti mečevanja,
ceniti vljudnost in plemenitost,
iskreno in odkrito sodelovati z drugimi
in si neprestano prizadevati za osebnostni razvoj.
Tako bo posameznik lahko:
razvil ljubezen do domovine in soljudi,
prispeval h kulturnemu razvoju
ter širil mir in blaginjo med ljudi.
Kendo (剣KEN -meč; 道DO- pot: pot meča): je japonska borilna veščina mečevanja, ki je tesno povezana s tradicionalno japonsko kulturo. Začetki kenda segajo v 18. st, ko se je v mirnem času vladavine šoguna Tokugawe začela v nekaterih šolah mečevanja uporabljati prva varovalna oprema oz. oklep (kendo gu, kasneje bogu) in bambusov meč, da bi se pri vadbi izognili poškodbam. Od takrat naprej se je uporaba bogu-ja in shinai-ja začela širiti med takratnimi šolami mečevanja, s tem pa se je razvijal način vadbe, ki se je ohranil do danes.
Kendo se je vse bolj širil tudi zunaj Japonske in tako se je leta 1970 ustanovila Mednarodna kendo zveza (IKF), ki skrbi za pravilen razvoj kenda in šolanje sodnikov, določa izpitne komisije in organizira mednarodna tekmovanja. Danes je kendo razširjen praktično po vsem svetu.
Kendo zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 2000 in kmalu zatem, leta 2001, postala članica Evropske kendo zveze, leta 2014 pa pridobila članstvo tudi v Svetovni kendo zvezi. Njen namen je širjenje in promocija kenda v Sloveniji, zastopanje v tujini in koordiniranje dela vseh slovenskih klubov ter vzdrževanje skupnih standardov. Vsi učitelji in trenerji pridobivajo znanje od priznanih učiteljev na seminarjih in treningih v Sloveniji in tujini, aktivni tekmovalci pa se lahko preizkusijo na tekmovanjih znotraj in zunaj države – poleg tega pa se slovenska reprezentanca redno udeležuje evropskih in svetovnih prvenstev.
Izpiti v kendu
Najvišji mojstrski naziv v kendu je 8. DAN (mojstrske stopnje so od 1.-8. DAN-a). Izpit za 8. DAN se lahko opravlja samo na Japonskem. Ostale izpitne DAN stopnje se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo mora potrditi Evropska kendo zveza ali Mednarodna kendo zveza. Izpiti za nižje KYU stopnje (od 6.do 1. Kyu-ja – kjer 1. Kyu pomeni najvišjo stopnjo) organizirajo klubi pod okriljem Kendo zveze Slovenije.
OPREMA
Kendo oprema je sestavljena iz naslednjih delov
- Obleka
- Hakama – tradicionalno japonsko hlačno krilo, ki preprečuje sovražniku opazovanje nog in tako predvidevanje gibanja
- Kendogi – zogrnji del oblačila, ki je narejen iz posebej grobega bombaža, ki preprečuje poškodbe
- Oklep
- Men – čelada
- Tenegui – podložna rutica, ki se jo zavezuje pod menom
- Kote – rokavice
- Do – oklep trebušnega dela
- Tare – oklep pasu in mednožja
- Zekken – našitek z imenom in priimkom borca ter njegovim klubom, državo, šolo, univerzo, perfekturo, podjetjem ipd.
- Orožje
- Shinai – bambusov meč, uporabljen pri kontaktnih vajah in borbah
- Bokken ali Bokuto – lesen meč, ki se uporablja samo za kate
TEKMOVANJE V KENDU
Shiai (試合) ali tekmovanje v kendu je namenjen preverjanju posameznikove sposobnosti. Vedno se soočita dva borca, ki ju pri uradnih tekmovanjih nadzorujejo trije sodniki – shinpani, ki z dvigom zastavice označujejo točko – ippon. Borbenemu prostoru se reče shaijo in meri 9x9m ali 11x11m. Borbe se načelno zaključijo, ko eden od borcev uspe dobiti 2 točki – igra se lahko konča z rezultatom 2:0, 1:0 (če se doseže določen čas, ponavadi 3, 4 ali 5 minut) ali 2:1. Ker je maksimalno možno število točk, ustvarjenih v eni borbi 3, se tak sistem imenuje sanbon shobu, torej dobesedno borba do treh točk. V primeru izenačenega rezultata se tekma nadaljuje, dokler eden izmed tekmovalcev ne pridobi zmagovalne točke.
Tekme so lahko individualne ali ekipne (običajno so v ekipi trije ali pet tekmovalcev). Veliko turnirjev je odprtih, kjer se lahko vsak pomeri z vsakim ne glede na stopnjo, spol ali starost (z izjemo tekmovanj za otroke), saj pri kendu fizična moč ne igra velike vloge. Sicer pa obstajajo kategorije kot so ženska in moška, junior in odrasli ali po stopnjah (kyu in dan). Tudi na tekmovanjih tako za tekmovalce kot za sodnike veljajo stroga pravila obnašanja – vse kršitve so kaznovane, saj je ideal kenda tudi v tekmovalni napetosti ohraniti trezno glavo in nadzor nad svojimi čustvi.
